Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Prikaži podrobnosti

Dovolim piškotke

Pogosta vprašanja


Kaj je biomasa?

Biomasa je odmrl organski material, predvsem rastlinskega izvora, ki ga lahko uporabljamo za pridobivanje energije. Najbolj razširjen vir je les, pa tudi slama, hitro rastoče kulturne rastline (npr. sladkorni trs in oljna repica), organski odpadki (živinorejski odpadki, komunalni odpadki, kanalizacijska voda). Iz biomase lahko s kurjenjem pridobivamo toploto, ki jo nato lahko pretvorimo v mehansko in električno energijo. Z različnimi tehnološkimi procesi jo lahko pretvorimo v tekoče in plinaste ogljikovodike, ki so uporabni kot biogorivo (t.i. bioplin in biodizel).

Kaj je lesna biomasa?

Lesna biomasa je predvsem naravni les brez dodatkov (barvil, zaščite):
  • les iz gozdov (hlodi, vejevje, grmovje, ...),
  • les iz kmetijskih in urbanih površin (grmišče, parki, ...),
  • lesne ostanke primarne in sekundarne predelave lesa (žaganje, krajniki, prah,...),
  • odslužen les (embalaža, pohištvo,...).
Lesno biomaso uporabljamo neposredno za kurjenje, kjer nastaja toplotna energija, ki jo nato uporabimo za ogrevanje in tudi za proizvodnjo električne energije.

Kako prepoznati kvalitetne lesne pelete?

Najboljše merilo kakovosti peletov so (1) kurilna vrednost, (2) vsebnost pepela, in (3) vsebnost vlage.

Toplotna moč/ kurilna vrednost se meri v BTU. Večina prodajalcev bo prikazala BTU vrednost brez vlage, ki je znatno višja od vrednosti dejanske BTU peletov. Vrednost brez vlage ni koristen podatek, saj predstavlja kurilno vrednost peletov, ko je odstranjena vsa vlaga. Najboljša goriva imajo kurilno vrednost 8000-8400 BTU ali kurilno vrednost brez vlage 8200-8800 BTU.

Vsebnost pepela se meri kot odstotek mase in mora biti največ 0,70%. Manj pepela imate, manj pogosto potrebujete čistiti peč.

Vsebnost vode se meri v odstotkih. Peleti morajo imeti manj kot 10% vlage, vendar še višje kakovostni peleti bodo imeli 6,5% ali manj. Če je vsebnost vlage vaših peletov previsoka, lahko opazite, da se bodo rabili več časa za vžig on prižiganju peči.

Obstajajo industrijski standardi, ki določajo merila kakovosti za lesne pelete. Ti ne vključujejo le kalorične vrednosti, ampak tudi gostoto, vsebnost vode/vlage, količino pepela, dolžino in premer peletov, odpornost proti obrabi in volumen (tj. število peletov v določenem obsegu prostora). Ko kupujete pelete, se prepričajte, da jih kupujete od certificiranih proizvajalcev, ki označujejo proizvod v skladu z Ö-Norm ali DIN plus standardi.

Najlažji način za preverjanje kvalitete lesnih peletov pa je vonj. Preprosto vzemite polno dlan peletov in jih povonjajte. Morali bi dišati po svežem in čistem lesu. Če zaznate nenavaden vonj, je to jasen znak stranskih materialov (lepila, kartona, itd.) v peletih.

Kako dolgo lahko skladiščimo pelete, brikete?

Lesni pelete lahko trajno skladiščimo pod pogojem, da so skladiščeni stran od vlage.

Kako lahko prevzamemo naročene lesne pelete, brikete?

Lesne pelete, brikete lahko prevzamete na naslovu Žage Cugmajster v Ločah. V kolikor želite lahko tudi mi organiziramo prevoz na katerokoli lokacijo v Sloveniji.

Kakšna je kurilna vrednost Red Devil peletov?

Kurilna vrednost Red Devil peletov je 5,3 kWh/kg. Kvaliteta je zelo pomembna, zato vedno uporabljajte pelete, ki so v skladu z Ö-norm ali DIN-plus standardi.

Kako se kurilna vrednost peletov primerja s kurilno vrednostjo olja in LPG plina?

Kalorična vrednost enega litra kurilnega olja znaša 10 kWh, prav tako kalorično vrednost 1m ³ plina. Tako da je 2kg peletov enako 1 liter ekstra lahkega olja in 1m ³ plina. Glede na ceno pa se peleti odrežejo najbolje.

Kaj vpliva na kurilno vrednost lesa?


Vsebnost vode / vlažnost

Na kurilno vrednost najbolj vpliva vlažnost lesa oziroma vsebnost vode. V procesu zgorevanja lesa voda izhlapeva, pri tem pa se porablja energija. Za izhlapevanje 1 kg vode potrebujemo 0,68 kWh energije. Torej: več kot je vode v lesu, več energije porabimo za njeno izhlapevanje in manj je ostane za naše ogrevanje.

Glede na vsebnost vode v lesu ločimo:
1. svež les – les takoj po poseku, ki ima vlažnost nad 40 %;

2. gozdno suh les – les približno pol leta po poseku v primeru zimske sečnje oz. približno 4 mesece po poseku v primeru poletne sečnje, ki ima vlažnost od 20 do 40 %;

3. zračno suh les – les, ki se je sušil vsaj šest mesecev v zračnih in pokritih skladiščih in ima vlažnost do 20 %;

4. tehnično suh les (umetno sušenje) – les, ki ima vlažnost od 6 do 15 %.

Vsakih 10 % vode zmanjša kurilno vrednost lesa za 12 %.

Zakaj lesni peleti kot gorivo? Ali kurjenje lesa ne povzroča onesnaževanja?

Res je, da zgorevanje lesa sprošča ogljikov dioksid v atmosfero. Vendar pa je količina ogljikovega enaka količini, ki jo les absorbira med rastjo pred posekom. Za razliko od fosilnih goriv, ki se ne obnovijo, ko se porabijo pa je les za kurjavo neskončno obnovljiv vir: če ponovno zasadimo toliko dreves kot smo jih posekali, bo oskrbe z lesnim gorivom vedno dovolj.

Zakaj bi uporabljali lesno biomaso kot gorivo za ogrevanje doma?

Cena energentov kot so kurilno olje in zemeljski plin se iz dneva v dan veča. Prav tako smo za dobavo teh energentov odvisni od tujih držav. Po drugi strani pa je Slovenija bogata z lesom in je ogrevanje z lesno biomaso najbolj naraven ter hkrati najcenejši način ogrevanja.

 

 

slika1

slika2

narocilo